31.12.2008
Naj bo to nek "povzetek" skozi vso leto, ki je za mano. Še vedno rastem in se dvigam nekam, kjer močno dvomim, da bom našla kar iščem. Vedno bolj se mi zdi, da "tisto nekaj", kar bi me naredilo "celo", sploh ne obstaja. Mogoče nikoli ne bom "cela". Mogoče! In če bom… mi bo lažje, bom nehala iskati, bom ostala takšna kot sem? Ne vem česa me je tako zelo strah. Potrebovala bom srečo, ki je nikoli ni dovolj, poleg sreče bom potrebovala tudi pogum. Rada bi, da ne bi nikogar izgubila, čeprav sem jaz največkrat tista, ki pusti, da ljudje enostavno odhajajo stran. Vzemi ali pusti. Svobodno odločanje in izražanje. Vendar omejeno svobodo. Svobodo, ki je omejena s svobodo drugega. Svoboda ni to, da počneš vse kar ti pade na pamet. Svoboda je, da počneš tisto kar želiš, da počneš to dobro in, da te pri tem nihče ne omejuje. Želim si mir v duši, čeprav je ta moja duša precej nemirna. Želim si, da bi stvari (ki jih zdaj poznam) vedno vzela takšne kot so, jih v celoti spoštovala in se ne trudila s spremembami. Želim si manj pričakovanj in čudnih presenečenj. Življenje naj mineva naprej. Čas naj pušča za sabo kar mora in jaz se bom znašla med vsem tem. Upam pa, da ni to najboljše življenje, ki zna miniti. Naredila bom kar bom lahko. Pomagala drugim. Večkrat premislila določene stvari. Še naprej oblikovala svoj sleng in dala besedam drugačno moč. Stala bom sama za sabo in imela dovolj poguma, da uresničim svoje sanje. Živela bom! Šla bom preko vseh mej in se še vedno upirala. Za vse ostalo pa upam, da mi bo še naprej tako zelo viselo dol!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Ne smemo se pustit omejevat uram, dnevom, mesecom, letom. In drugim stvarem. Živiš za danes, za ta trenutek ne? in si to kar hočeš :)
Objavite komentar