ne in ni spet isti ON. in ni vse to spet samo za to, da med mislimi ne bi blo več NJEGA, da bi bla v drugem krogu ljudi...da bi lahka, enakomerno dihala? ne! to je zaradi tega ker jaz tako čutim. to se je začelo zato, ker sem prišla poleti na eno izmed miljon zabav in sem mela tist posebn občutek v telesu. tisto pričakovanje in adrenalin. tisto stanje v katerem največkrat ne veš kaj delaš... in ker sem najprej šla do njega, pa ga sploh nisem poznala in zabava je bila v krogu ljudi, kamor se mi ni zdelo da spada. pa vendar...bil je tam. bil je prisoten bolj kot kdorkoli drug in vse se je pač končalo kot se je.
bil je tudi čas ko nisem prenesla odločitev in ljudje okoli mene so mi šli neizmerno na živce. potem je prišel čas ko sem nekako morala pomesti po svoji glavi, prebrati vse sanje, ki so se še neodsanjane skrivale nekje v moji glavi. in morala sem iti stran od sebe. želela sem si videti prazen prostor kjer obstajam. spoznati sem morala nove ljudi, da mi dajo moč, ki je niti Bog ne premore. naučila sem se biti z napakami in sama s sabo. naučila sem se gledati s srcem in razumeti stvari, katerih zaradi prezapolnjenega prostora nisem znala sešteti skupaj. potrudila sem se. z dušo in srcem sem spoznala kaj pomeni biti! in prišel je čas za nove ljubezni. dogodivščine, ki jim pravim biti živ. razumem in nočem razumet. sem in nisem. vse in hkrati nič. kri je postala resnična in kjub neraziskanem onostranstvu sem uspela izvedeti kako je tam. ja ker obstaja voodo in ker mrtvi še vedno govorijo.
danes sem v jesenskem vetru odletela na streho sosedove hiše in opazovala samo sebe. vprašala sem se zakaj zdaj to. in kljub vsem odgovorom, ki jih šola in življenje ponuja nisem našla pravega.
Zato ker so med nebom in zemljo stvari,
ki jih šolska znanost ne bo nikoli dojela!
...tudi mene ne bo, zato sem se nehala truditi in sem v veliko večji meri, kot sem si kdajkoli mislila da bom, sprejela njihova pravila.
...in ker v ljubezni in prijateljstvu ni pravil. vem da obvladam sebe, da lahko mirno rečem, da imam oboje! so stvari, ki ne spadajo skupaj in po drugi strani spadajo bolj kot bi si mislil. jaz in on. ker ni v očeh prijaznosti in bi se zaradi besed najraje ubila. vendar mu pogledam globoko v oči vedno ko sva skupaj in počasi...
počasi pogled dobiva skrivnostni odsev, za katerim ljudje, ki ne znajo gledati v oči hrepenjijo celo življenje. jaz znam in sem srečna. in takšen svet lahko dajem drugim!
i was 12 years old and i want to met her...
