What's the time?

V času revolucije mnogi niso utegnili zrasti. Ostali so gimnazijci.


Mislim, da ne glede na to, kaj mi bo prneslo življenje, bom znala ostat JAZ.
V življenju sta vedno temna in svetla stran. tista, ki jo poznaš in tista, ki jo ne. In vmes so vrata. tam stojimo mi. hočemo dokazati, da nismo le del nečesa, da smo čutna bitja, to ni zlo, to je nekaj lepega. pekel je veliko bolj fascinanten kot nebesa. TREBA SE JE PREBITI NA DRUGO STRAN, DA POSTANEŠ CEL ČLOVEK.

srečna sem, da se z vsakim obdobjem v svojem življenju spremenim za odstotek.odrastem. in hvala mami, da mi je vedno omogočila to svobodo, ki jo kot oseba potrebujem, da sem lahko samostojno poskušala vse kar mi je padlo na pamet in tako ugotovila kaj je prav in kaj ni.

preveč ljudi, preveliki kaosi, preveč norih zamisli in idej. neusmiljena brutalnost, nenadzorovana kreativnost. dooooolga potovanja, zanimiva spoznanja, preveč cest, po katerih nisem prišla nikamor, najbolj bedni položaji, v katerih se lahko človek najde in najbolj neverjetne dogodivščine in presenečenja, ki jih lahko neka oseba doživi. hvala vsem. in zaradi vsega tega, me ni strah še več padcov in še več skokov iz te atmosfere.

NEVERJETNO. iz včeraj na danes.

zaradi vsega tega, si upam pokazat sebe. upam iskreno pogledat v oči tistim, ki mi veliko pomenijo. upam odjebat ljudi, ki neverjetno ne ustrezajo pogojim tega življenja. in takih nikoli ne zmanjka. neupam si, da bi si ljudje o meni ustvarjali mnenja, ker jim dajem svet in vsi, ki me poznajo me bodo opisali z istimi besedami. takšna sem in pridejo časi, ko se v tej koži nepočutim dobro, ko je preveč vsega o čemer bi lahko razmišljal. ampak nikoli ne zmanjka ničesar.ne ljubezni in ne sovraštva.
oh ne. in ne dovolim, da bo življenje neskončna cesta. naj bo mesto, polno ljudi, kjer bomo vrteli telesa ob sunkih močnih basov pod vplivom ljubezni in svobode in se imeli radi...do konca naših dni.

ma daj...minejo tudi dnevi. tudi danes je že zgodovina.
pa baš mi je vseeno!